
Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost visokošolskega zavoda so jasno določeni in predstavljeni v aktih šole in javno objavljeni na spletni strani Šole za risanje in slikanje, v Predstavitvenem zborniku Šole za risanje in slikanje, na informativnih dnevih in informativnih urah ter na individualnih predstavitvah kandidatom za vpis.
Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni umetniško-izobraževalni cilji.
Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.
Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.
Strateški načrt
Namen, poslanstvo in cilji, predvsem pa vizija, predstavljajo strateški načrt zavoda. Od ustanovitve do danes smo vse načrtovano uspešno izpeljali.
V obdobju od prejšnje evalvacije smo zabeležili velik napredek v kvaliteti študija, ki se odraža predvsem v ocenah ateljejskih, kot tudi teoretskih predmetov in v ocenah diplomskih in magistrskih izpitov. To izkazuje tudi osem študentov, ki so 2. stopenjski študij zaključili z diplomo summa cum laude.
Vsi notranji deležniki sodelujejo pri (strateškem) načrtovanju; narava našega dela ne vključuje zunanjih deležnikov.
Namen, poslanstvo, cilji in vizija
Namen
Zavod Šola za risanje in slikanje je bil ustanovljen z namenom izobraževanja na visokošolskem likovnem področju in z namenom vpeljave nekaterih novih vsebin in oblik študija.
Šola za risanje in slikanje je bil prvi slovenski samostojni visokošolski zavod, ki je pričel nastajati leta 1990. Ob nastanku je bil tudi edini slovenski samostojni visokošolski zavod, ki izobražuje na področju slikarstva. Ideja o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda je bila v tistih časih nekaj povsem novega: porodilo jo je dejstvo, da študij slikarstva nujno potrebuje sveže, nove in drugačne pristope ter modernejše študijske vsebine. Že ob nastanku je šola vnesla novo dinamiko v visokošolsko izobraževanje. Od vsega začetka namenjamo posebno pozornost individualnemu vodenju študenta, ki delno lahko vpliva na nabor vsebin;
Poslanstvo
Svoje poslanstvo Šola za risanje in slikanje izvaja prek:
- študijskega programa Slikarstvo 1. stopnje
- študijskega programa Slikarstvo 2. stopnje
- likovno-umetniške dejavnosti
- obštudijskih dejavnosti
Cilji
Temeljna cilja sta dva, ki sta med seboj odvisna in prepletena:
- sposobnost diplomantovega likovno zrelega, suverenega, ustvarjalno smelega, človeku prijaznega, estetskega in umetniškega ustvarjanja na osnovi trdne in temeljite likovne izobrazbe, pridobljene na podlagi ateljejskega, teoretskega in strokovnega dela, na kateri diplomant, vrhunski likovni izobraženec, gradi svoj likovni nazor;
- sposobnost kreativnega in suverenega reševanja nalog pri:
likovnem delu v poklicih, ki zahtevajo temeljito likovno znanje in suvereno uporabo likovnih orodij pri delu v poklicih, kjer je likovno znanje zaželeno
Cilje razkriva tudi misel o umetnosti, zapisana v uvodu v študijski program:
»Na Šoli za risanje in slikanje merimo in vrednotimo likovno umetniško delo pótem temeljnih likovnih elementov, estetike umetniškega dela, pozitivnega nagovora človeka, izrazne in komunikacijske moči nagovora, moči časovno neomejenega kreativnega naboja. Prepričani smo, da likovno ustvarjanje ni posnemanje, in da je likovno delo udejanjanje posebnega v možnem. Kot tako je presežek človekovega ustvarjanja in tudi izkušnja, ki si jo delimo na duhovnem področju.
Slike, te alma mater vsega likovnega torej ne razumemo zgolj kot zrcalo dogodka ali v posebnem mediju procesirane nove unikatne ideje, razumemo jo tudi kot podobo z estetsko vrednostjo, namenjeno duhovnemu uživanju, dojemanju in izražanju, omiki in kontemplaciji.«
Cilji (osnovni cilji strokovnega izobraževanja kot takega) se ne spreminjajo, saj so stalnica programa. Spremljajo se določene etape na poti do cilja. Narava umetniško-ustvarjalnega študija omogoča, da so cilji neprestano merljivi. Absolutno je potrebno vzeti v obzir, da etapne cilje študenti dosegajo vsak v svojem lastnem tempu.
Pri vzgoji na področju umetniških panog izhajamo iz stalne navidezne dvojnosti med talentom in izobrazbo, a v resnici gre za stekanje in sožitje. Izhajamo iz predpostavke, da je talent brez izobraževanja zavrt, izobraževanje brez talenta pa prazno. Izobraževanje ni in ne more biti nadomestilo za talent, temveč prav obratno, izobraževanje talent aktivira. Učenje je nujni pogoj, da lahko talent sploh uporabljamo, da pride do izraza. Izobraževanje talent uvede in dejavno pripravi za vstop v delovni prostor stroke.
V bolonjski prenovi smo na Šoli za risanje in slikanje za razliko od vseh drugih ohranili kompakten način študija. Programa nismo drobili, temveč enotili zaradi sinergičnega učinka študijskih vsebin. Ohranili smo 8- semestrski študij na prvi stopnji, saj iz izkušnje vemo, da na tej stopnji ne sme trajati manj časa.
Vemo, da le temeljito izobražen in nadarjen slikar lahko suvereno ustvarja v vseh likovnih praksah in operira z vsemi likovnimi orodji.
Ob obveznem študijskem programu ponujamo tudi največji nabor obštudijskih dejavnosti.
Vsako leto Izvedemo cikel strokovnih predavanj pod imenom » Izbrana poglavja iz … «, v katerih podajamo originalne in zanimive strokovne vsebine.
Razvijamo študentovo likovno znanje, ki se ne napaja zgolj v polju temeljnih likovnih elementov; na Šoli za risanje in slikanje študenta učimo, razvijamo, spodbujamo in vodimo k celovitemu in samostojnemu načinu izražanju v tistem mediju, ki mu najbolje ustreza.
Uspeh pri uresničevanju ciljev in poslanstva izkazujemo tudi kot akterji, prisotni v slovenskem, kot tudi širšem prostoru.
Vizija
Šola za risanje in slikanje se bo v svojem poslanstvu v širšem smislu še naprej trudila ostati pomemben deležnik v splošnem kulturnem razvoju in duhovnemu bogatenju družbe kot take; prek inovativnih ustvarjalcev širila kulturna obzorja in tako neposredno prispevala k razvoju in ugledu naše družbe; posredno bo prebujala ustvarjalno drznost in kreativnost.
Trudila se bo tudi:
- ohraniti trdno pozicijo na področju umetniškega izobraževanja
- vpeljevati nove vsebine, tudi takšne, ki omogočajo boljšo samopromocijo študentov
- sodelovati s sorodnimi institucijami
- izvajati študij na III. stopnji, skupaj z drugimi kompetentnimi visokošolskimi zavodi
- nenehno spremljati napredek na področju stroke likovnega izobraževanja
ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE
Predstavitveni zbornik 1. stopenjskega (dodiplomskega) študijskega programa Slikarstvo
Za vse dodatne informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com
Šola za risanje in slikanje in njen originalni študijski program Slikarstvo dodiplomske in magistrske stopnje sta pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije vpisana v ustrezna razvida.
Razvid visokošolskih zavodov je evidenca akreditiranih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji in njihovih akreditiranih študijskih programov, ki vodijo do javnoveljavne izobrazbe.
PREDSTAVITEV IN NAČIN IZVAJANJA IZREDNEGA ŠTUDIJA
Študijski program in način izvajanja izrednega študija se študentom predstavi v razpisu predmeta (eVŠ in spletna stran šole), v predstavitvenem zborniku, na informativnih dneh, na informativnih urah, na individualnih predstavitvah, na družbenih omrežjih.
Izredni študij se izvaja po posebnem koledarju in urniku dela, ki se objavi za vsako leto posebej
Obveznosti izrednega in rednega študija so enake.
KONTAKT/INFORMACIJE
E-pošta: arthouse2012@gmail.com
Spletni naslov: www.arthouse-si.com
Poštni naslov: Brnčičeva 31, 1000 Ljubljana
www.facebook.com/arthouse.college/
Dekan: doc. mag. Mladen Jernejec
Informacije: www.arthouse-si.com, predstavitveni zbornik, informativne ure, online informacije (aplikacija zoom) za posameznika ali skupine (online informativne ure)
KAJ NAS LOČI OD VSEH DRUGIH?
Študij na Šoli za risanje in slikanje odlikujejo številne posebnosti. So odraz vpeljav premišljenih odločitev o obliki, vsebini in načinu študija.
VRSTA IN ORGANIZIRANOST ŠTUDIJA
Izredni študij je domišljeno organiziran in primeren tudi za zaposlene ali kot vzporedni študij; namenjen je vsem, ki iz katerega koli razloga ne morejo opravljati rednega študija. Urnik in koledar študija omogočata, da študentom ni potrebno bivati v Ljubljani, in da lahko v predpisanem času študij zaključijo.
ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE – SPLOŠNI PODATKI
Uradno ime visokošolskega zavoda: Šola za risanje in slikanje
Pravnoorganizacijska oblika: samostojni visokošolski zavod
Ime študijskega programa: Slikarstvo (slikarstvo, lepe umetnosti in moderne vizualne prakse)
Stopnji bolonjskega študija: I. in II stopnja (dodiplomski in magistrski študij)
Kraj izvajanja študijskega programa: Brnčičeva 31, Ljubljana- Črnuče
Stopnji študija in trajanje študija:
študijski program 1. stopnje (dodiplomski študijski program): 8 semestrov oziroma 240 ECTS
študijski program 2. stopnje (magistrski študijski program): 2 semestra oziroma 60 ECTS
Skupno trajanje študija na 1. in 2. stopnji:
izraženo v letih: 5 let
izraženo v semestrih: 10 semestrov
izraženo v kreditnih točkah: 300 ECTS
Strokovni naslov
1. stopnja: diplomirani slikar/diplomirani slikarka; kratica: dipl. slik.
(ekvivalent v angleškem jeziku: Bachelor of Fine Arts – BFA)
2. stopnja: magister/magistrica likovnih umetnosti; kratica: mag. lik. um.
(ekvivalent v angleškem jeziku: Master of Fine Arts – MFA)
Vrsta študija:
redni in izredni študij
Javne listine: diplome, dvojniki diplom, priloge k diplomi, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih
Akademski jeziki: slovenski
Število vpisnih mest:
1. stopnja: redni 25, izredni 25
2. stopnja: redni 25, izredni 25
Status študenta: da
Absolventski staž:
1. stopnja: da
2. stopnja: da
Dokončanje dodiplomskega študija: diploma- priprava, predstavitev in zagovor diplomskih del in naloge
Dokončanje podiplomskega študija: magistrski izpit- priprava, predstavitev in zagovor teoretske magistrske naloge in magistrskega dela
Motto: Aut viam inveniam aut faciam /Pot bom našel ali naredil/
Neuradno ime v angleškem jeziku: Arthouse – College of Visual Arts
Neuradno ime v hrvaškem jeziku: Škola za crtanje i slikanje
POSEBNOSTI
Ni zgornje starostne meje za vpis
Ne izvajamo sprejemnega izpita
Enostavna vpisna procedura
Velik nabor obštudijskih dejavnosti: izbrana predavanja, delavnice, kolonije, strokovne ekskurzije, ex-tempore
POSEBNOSTI – PROGRAM
Vsakega študenta obravnavamo individualno- od stopnje znanja, ki jo je posameznik izkazal ob pričetku študija, ga vodimo k kompleksnim rešitvam
Predmetnik je naše lastno delo, vanj so vključene številne izvirne vsebine
Odličen visokošolski kader je ustrezno visokošolsko habilitiran, vsi predavatelji so tudi aktivni ustvarjalci na umetniškem oziroma strokovnem področju
Vsled dejstva, da umetniško delo samo po sebi (oziroma v skladu z osebno opredelitvijo ustvarjalca) često ne zadošča več, študenta učimo tudi promocije, komunikacije z javnostmi, postavljanja umetniškega dela v kontekst in ga pripravljamo za vstop v širše polje ustvarjalnosti
VPISNI POGOJI – vpiše se lahko
kdor je po katerem koli 4-letnem srednješolskem ali enakovrednem programu opravil:
zaključni izpit, poklicno maturo, splošno maturo, mednarodno maturo (International Baccalaureat)
srednjo šolo, vendar nima zgoraj naštetih pogojev, ker v času zaključka njegovega šolanja zaključni izpit, strokovna matura ali matura niso bili uradni pogoj za dokončanje štiriletne srednje šole
Vpišejo se lahko tudi osebe:
ki so do 1. 6. 1995 dokončale katerikoli 4-letni srednješolski program
ki so dokončale enakovredno izobraževanje v tujini
kdor nima opravljenih zgoraj naštetih pogojih, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost
in
vplačal šolnino
Neposredni vpis v višji letnik:
Kdor ima ustrezne pogoje, se lahko vpiše neposredno v višji letnik; vloge za neposredni vpis v višji letnik se obravnavajo posamično
VPIS SE OPRAVI NA OSNOVI RAZPISA, KI JE OBJAVLJEN NA PORTALU EVŠ
https://portal.evs.gov.si/ in na vstopni spletni strani šole: www.arthouse-si.com
PRIJAVA K VPISU IN VPIS
Prijava k vpisu
Kandidat se prijavi na portalu eVŠ: https://portal.evs.gov.si/prijava/
Šola prijavo zabeleži, kandidatu posreduje vpisni list in ga vodi skozi postopek vpisa.
Prijava je možna v razpisnem roku, ki je objavljen v razpisu na strani eVŠ > Razpisi za vpis (iščeš med »zasebni visokošolski zavodi«)
Razpis je objavljen tudi na vstopni strani šole www.arthouse-si.com
Vpis – vpišete se elektronsko, osebno pa na šoli.
Vpisni dokumenti: e-vpis
podpisan in pravilno in v celoti izpolnjen Vpisni list Šole za risanje in slikanje
overjeno fotokopija dokazila o dokončani visoki šoli
dokazilo o vplačilu šolnine za dva semestra izrednega študija
fotokopijo osebne izkaznice (obe strani)
Dokumente pošljete kot priponko e-pošte na naslov: arthouse2012@gmail.com
Dokumentov ne smete pošiljati po pošti!
Vpisni dokumenti– vpis na šoli
podpisan in pravilno in v celoti izpolnjen Vpisni list Šole za risanje in slikanje
overjeno fotokopija dokazila o dokončani visoki šoli in originalni dokument na vpogled
dokazilo o vplačilu šolnine za dva semestra
fotokopijo osebne izkaznice (obe strani)
eno barvno fotografijo (format: osebni dokument)
osebno izkaznico ali potni list za dokaz istovetnosti
Dokumente oddate v fizični obliki na šoli
Dokumentov ne smete pošiljati po pošti!
Glej tudi Razpis za vpis na strani eVŠ in spletno stran šole. Prijavite se na razpisane online informativne ure- po želji vam pripravimo online osebno predstavitev (aplikacija zoom)
Po vpisu pričnite takoj obvezno spremljati blog in preglejte vse pravilnike, ki urejajo študij. Za vsa dodatna pojasnila smo vam na voljo!
ŠOLNINA- investicija v znanje
Šola za risanje in slikanje se financira iz šolnine.
Šolnina znaša 2000 EUR za en letnik (oziroma za 60 ECTS).
Šolnina pripravljalnega letnika znaša 2000 EUR in se jo vplača ob vpisu.
Šolnina magistrskega študija znaša 2000 EUR in se jo vplača ob vpisu.
V šolnino so zajeti vsi vpisni in administrativni stroški (izdaje dokumentov, potrdil) stroški diplomskega oziroma magistrskega izpita in posameznih obštudijskih dejavnosti.
SPLOŠNO
Študij na Šoli za risanje in slikanje
Študij opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu Republike Slovenije, Statut Šole za risanje in slikanje in drugi akti šole.
Temeljni cilj
Temeljni cilj je usposobiti likovno nadarjenega študenta za samostojno likovno ustvarjanje na področju slikarstva in drugih vizualnih praks ter ustvariti temelj za delo v poklicih, kjer so likovna znanja zahtevana ali zaželena.
Splošne kompetence
Diplomant je kompetenten ustvarjalec, ki je po končanem teoretičnem in praktičnem izobraževanju sposoben učinkovito ter uspešno uporabiti pridobljena znanja, poiskati vire in opraviti najzahtevnejše likovne naloge. Lastno mu je razumevanje likovne problematike in ustvarjalnosti, primerjanje različnih ugotovitev, njihovo celostno interpretiranje, povezovanje rezultatov z različnimi teorijami in likovno-strokovnimi koncepti.
Pridobljena znanja s področij likovne umetnosti diplomantu omogočajo kritičnost in samokritičnost, odgovornost, spodbujajo iniciativnost in drznost pri samostojnem ustvarjanju ter pri delu v široki paleti likovnih poklicev.
Hitrejše napredovanje
Študentu, ki dosega zelo dobre uspehe, se omogoči, da konča izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom. Hitrejše napredovanje se omogoči, če študent zelo dobro opravlja vse svoje študijske obveznosti (povprečna ocena teoretskih predmetov najmanj 8 in povprečna ocena ateljejskih predmetov najmanj 9).
Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravijo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.
Študijsko leto
Datum pričetka in zaključka dela v posameznem semestru oziroma letniku se, upoštevajoč posebno naravo in zahteve umetniškega študija, lahko spreminja.
Urnik
Urnik se sestavi za posamezen semester. Glede na posebno naravo in zahteve umetniškega študija se urnik lahko spreminja med semestrom. Študenti v istem letniku lahko študirajo po različnih urnikih, v kolikor to narekuje narava študija.
Predavanja so popoldan od ponedeljka do petka. Ateljejsko delo je dopoldan in popoldan.
Oblike študija
Glavne oblike študija so predavanja, ateljejsko delo, seminarji in vaje. Druge oblike so delavnice, strokovne ekskurzije, ex-tempore, kolonije.
Izpiti
Izpit pri posameznem predmetu izrednega študija je 60-90 dni po zaključku predavanj; izpiti rednega študija so v februarskem, junijskem in septembrskem izpitnem obdobju.
Predmetnik
Predmete podrobneje predstavljajo učni načrti, ki so objavljeni na spletni strani šole
Kreativno risanje in slikanje : uporaba različnih tehnik, motivov in slikarskih praks; princip postopnost: od enostavnega h kompleksnemu; uvod v slikarsko anatomijo in uvod v prostorske zasnove
Seminar kreativnega risanja in slikanja: reševanje kompleksnejših nalog; študijsko likovno delo postopoma prične zamenjevati osebno, umetniško likovno delo
Umetniško-likovni projekt zahtevno likovno delo, naloga ali projekt, ki se ga izvaja (zasnova, priprava, realizacija) v vsakem študijskem letu prek celega leta
Protografika: ustvarjalna in eksperimentalna delavnica, kjer je pozornost namenjena sami ustvarjalni poti, kot tudi spoznavanju različnih možnih vrst tehnologij grafičnega tiska
Barvne študije : teoretično in praktično poglabljanje znanja na področju barv
Likovna teorija: spoznavanje in obvladovanje likovnih prvin, spoznavanje in obvladovanje umetniške forme in jezika; analitično in primerjalno raziskovanje procesa nastajanja likovnega dela
Likovne analize : analiza uporabe likovnih elementov, obravnavanje in razumevanje likovne strukture umetniškega dela; razkrivanje slabših in usmerjanje v boljše rešitve, odvračanje od posnemanja in vzpodbujanje samokritičnost; pregled po najpomembnejših umetniških delih in avtorjih, zgodovinskih obdobjih, slogih, tehnikah
Likovna zaznavanja: multidisciplinarnost, dojetje zaznavnega procesa; likovno zaznavanje, vidno zaznavanje; širjenje navdiha, obzorja, razumevanja
Psihologija ustvarjalnosti : psihološke podlage vizualne umetnosti
Uvod v estetiko: različni sklopi: uvod v estetiko, uvod v filozofijo- začetki filozofije, pomembni filozofi, kritične teorije, modernost, postmodernost; izbrane teme iz estetike – lepo, umetnost, sublimno; različne teorije
Zgodovina umetnosti: spoznavanje umetniških del in različnih obdobij, razvijanje sposobnosti osnovnih primerjav med različnimi obdobji in slogi, spoznavanje najpomembnejših umetniških spomenikov od pradavnine do 20. stoletja
Zgodovina umetnosti- moderna umetnost : moderna umetnost, različni umetnostno-zgodovinski tematski sklopi 20. in 21. stoletja
Film: film je posebna dodatna neobvezna vsebina predmeta Umetniško-likovni projekt. Študenti se seznanjajo z vsemi fazami izdelave filma; samostojno in vodeno snemajo enominutne in kratke filme, dokumentarne in igrane filme
PREDAVATELJI
Handi Behrič, Zlatjan Čučkov, Mladen Jernejec, Domen Kotnik, dr.Kiki Klimt, Polona Loborec, Boštjan Novak, dr.Mitja Peruš, Teo Spiller, Ana Vidmar, dr.Ernest Ženko
Seznam predavateljev, vključenih v študijski proces v posameznem študijskem letu, je objavljen na spletni strani šole.
ATELJEJSKI PREDMETI
Ateljejskih predmetov je pet – Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja Umetniško likovni projekt, Protografika in Barvne študije.
Predmet Kreativno risanje in slikanje (KRS)
Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Vodeno delo poteka na šoli dvakrat tedensko, ob sredah in četrtkih, od 16.00 do 19.00
Študentu je omogočeno, da samostojno delo opravlja od ponedeljka do petka.
Vodenega ateljejskega dela in samostojnega ateljejskega dela ni od 1. 6. – 1. 10.
Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)
Predmet Seminar kreativnega risanja in slikanja (SKRS)
Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Naloge vseh ciklusov so objavljene na blogu. Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)
Predmet Umetniško-likovni projekt (ULP)
Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Naloge vseh ciklusov so objavljene na blogu. Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)
Protografika in Barvne študije
Predmeta se izvajata v obliki delavnice (sestavlja ju praktičen in teoretski del) in sta integrirana v ateljejsko delo.
KONZULTACIJE
Konzultacije na šoli potekajo ob sredah in četrtkih, v času vodenega ateljejskega dela. Konzultacije so individualne in skupinske. Odvijajo se v živo na šoli in online (uporabo aplikacije zoom).
Konzultacije so tudi v obdobjih, ko vodeno ateljejsko delo na šoli ne poteka.
TEORETSKI PREDMETI
Teoretskih predmetov je sedem: Likovna teorija, Likovne analize, Uvod v estetiko, Psihologija ustvarjalnosti, Likovna zaznavanja, Zgodovina umetnosti, Zgodovina umetnosti- moderna umetnost.
Vsebine predmetov določajo učni načrti predmetov, ki so objavljeni na spletni strani šole (www.arthouse-si.com)
Predavanja se izvajajo v realnem prostoru in virtualnem prostoru (aplikacija zoom).
Za vse informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com
MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
Formalno izobraževanje
V procesu izobraževanja se študentom priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaze s spričevali in drugimi verodostojnimi ali overovljenimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta.
Neformalno izobraževanje
Študentom se v procesu izobraževanja prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja ali opravljenega likovno-strokovnega dela.
Priznavanje likovno-umetniške ustvarjalnosti in dejavnosti
Priznavajo se kakovostna in umetniška dela iz področja vseh vizualnih umetnosti (slike, risbe, grafike, filmi, video, fotografije, multimedia, design, kostumografija, scenografija … ), osebne in skupinske predstavitve, javno predstavljena pomembna likovna dela in druga pomembna dela, ki jih lahko ovrednoti stroka. Priznavajo se tudi projekti, elaborati, seminarji, delo v likovnih poklicih in podobno.
Pri priznavanju likovno-umetniške ustvarjalnosti in dejavnosti se smiselno upoštevajo tudi “Pravilnik o merilih in postopku za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del, kot pogoju za izvolitev v naziv na Šoli za risanje in slikanje”.
Priznavanje formalnega in neformalnega izobraževanja ter priznavanje likovno-umetniške dejavnosti poteka posamično za vsakega kandidata. O priznavanju odloča komisija senata.
ŠTUDIJ
Pogoji za napredovanje po programu
Napredovanje v 2. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 1. letnik. Napredovanje v 3. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 2. letnik in opravljene vse obveznosti 1. letnika. Napredovanje v 4. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 3. letnik in opravljene vse obveznosti in izpite 2. letnika.
Pogojno napredovanje
Pogojno napredovanje je možno, če študent zaradi višje sile ni mogel opraviti študijskih obveznosti; določi se rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče obveznosti.
Pogoji za dokončanje študija
Študent dokonča študij, ko opravi vse s programom predpisane obveznosti, zbere 240 kreditnih točk (ECTS) in uspešno opravi diplomski izpit (pripravi, predstavi in zagovarja diplomska dela in diplomsko nalogo).
Ponavljanje letnika
Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je zbral vsaj 30 KT z opravljenimi obveznostmi tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Študent lahko samo enkrat ponavlja letnik tekom celotnega študija.
Letnik lahko ponavlja tudi študent, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti, če so nastopili upravičeni razlogi (višja sila).
Podaljšanje statusa
Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik oziroma ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
Vzporedni študij
Študent lahko študira hkrati na več študijskih programih (vzporedni študij na Šoli za risanje in slikanje ali drugih visokošolskih zavodih), če dosega na vpisanem programu pri predmetu Kreativno risanje in slikanje povprečno oceno študija najmanj 8 (prav dobro).
V kolikor na različnih študijskih programih opravlja isti predmet, ga lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje.
Prehodi med študijskimi programi
Prehodi med programi znotraj programov Šole za risanje in slikanje in prehodi med programi Šole za risanje in slikanje in programi drugih šol, so omogočeni v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.
Šole za risanje in slikanje priznava akreditirane programe sorodnih šol; programe primerja in kandidatom določi manjkajoče obveznosti, ki pogojujejo prehod.
Šola za risanje in slikanje priznava izpite, ki so bili na predhodnem študiju opravljeni iz predmetov, ki so primerljivi po učnih vsebinah, namenu, številu šolskih ur in kreditnih točkah.
Svetovanje in usmerjanje med študijem, tutorstvo
Študentu se ob vpisu dodeli tutorja, ki bo študentu svetoval, ga usmerjal in vodil v celotnem študijskem procesu. Tutorja predlaga šola, upošteva pa se tudi študentova želja. Študent lahko zavrne tutorstvo posameznega predavatelja, če navede upravičen razlog. Tutur lahko ne sprejme študentovega predloga za tutorstvo, v kolikor za to obstaja upravičen razlog. V kolikor študent ne predlaga tutorja do drugega semestra študija, mu ga določi šola.
Prekinitev študija, izpis, dokončanje študija in prenehanje statusa študenta
Študent željo po prekinitvi študija posreduje pisno.
Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko organ iz prvega odstavka poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.
Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prvega odstavka študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.
Študent dokonča prvostopenjski študij, ko uspešno opravi diplomski izpit.
Študent dokonča drugostopenjski študij, ko uspešno opravi magistrski izpit.
Študentu preneha status študenta, če:
se ob zaključku posameznega letnika ne vpiše v višji letnik oziroma višji semester oziroma, če se ne vpiše v višji segment študija, če se študij izvaja kot izredni in po prilagojenem programu, na način, določen s tem statutom; se izpiše; je bil izključen; ne diplomira na 1. stopenjskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; diplomira- pridobi strokovni naslov na 1. stopenjskem študiju; ne diplomira na 2. stopenjskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; diplomira- pridobi strokovni naslov na 2. stopenjskem študiju; v dvanajstih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu; v osmih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu, če se študij izvaja po prilagojenem urniku ali kot izredni študij
Prekinitev in nadaljevanje študija po prekinitvi
Študent lahko prekine študij kadarkoli želi. Zahtevo po prekinitvi izrazi pisno.
Po enoletni prekinitvi študija se lahko ponovno vpiše v isti letnik, v katerem je prekinil študij.
Pred nadaljevanjem študija po dve ali večletni prekinitvi se kandidatu določi vse obveznosti, ki jih mora opraviti pred ponovnim vpisom.
Ponovni vpis
Izpisani študent ima pravico, da zaprosi za ponovni vpis.
Pravice študentov
Študentje, ki se izobražujejo po javno veljavnem programu, imajo vse pravice in ugodnosti, določene z Zakonom o visokem šolstvu RS in statutom Šole za risanje in slikanje. V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu RS in v skladu s posebnimi predpisi, imajo študenti pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic. Pri tem se študenti rednega in izrednega študija obravnavajo enako, ne smejo pa biti niti zaposleni niti iskalci zaposlitve.
Med pravice, ki jih lahko uveljavljajo nezaposleni študenti, spadajo:
pravica do zdravstvenega zavarovanja po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zavarovanje družinskih članov);
pravica do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
pravica do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;
upoštevanje teh študentov, kot vzdrževanih družinskih članov, po Zakonu o dohodnini;
pravice v študentski organizaciji po Zakonu o skupnosti študentov;
možnost opravljanja občasnih in začasnih del prek pooblaščenih organizacij (študentski servisi);
upravičenost do subvencioniranja študentske prehrane;
študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
Ocenjevanja
Načini ocenjevanja so opredeljeni pri učnih načrtih posameznih predmetov; ocenjevanje se izvede v obliki pisnega ali ustnega izpita (individualen ali skupinski izpit); ocenjuje se tudi kolokvij, seminar, likovno-umetniški projekt ali posamezno nalogo. Način ocenjevanja določa Pravilnik o izpitih in drugih oblikah preverjanja znanja. Ocenjevalci pri delu upoštevajo Pravilnik in kriteriji za ocenjevanje pisnih in drugih nalog in Ocenjevalno lestvico ECTS, ki omogoča mednarodno primerljivost:
10- ODLIČNO (odl): nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z manjšimi, skoraj zanemarljivimi
napakami
9- ZELO DOBRO (zdb): nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z nekaj napakami
8- DOBRO (db): dobro izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomembnejšimi napakami
7- ZADOVOLJIVO (zdv)): zadovoljivo izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomankljivostmi
6- ZADOSTNO: (zds)izpolnitev obveznosti zadovoljuje le minimalne kriterije
5- NEZADOSTNO (nzd): preden se dodelijo kreditne točke, je potrebno opraviti še določene obveznosti
4,3,2,1- NEZADOSTNO (preden se dodelijo kreditne točke se zahteva poglobljen in temljit nadaljnji študij za izpolnitev zadanih obveznosti
ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE: PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJA
KONTAKT- INFORMACIJE O ŠTUDIJU
E-pošta: arthouse2012@gmail.com
Spletni naslov: www.arthouse-si.com
ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE-MAGISTRSKI ŠTUDIJ
VRSTA ŠTUDIJA
Izredni študij
TRAJANJE ŠTUDIJA: 1 leto oziroma 60 ECTS
Trajanje študija na I. in II. stopnji skupaj = 300 ECTS (240 + 60)
VPIS: vpis se opravi na osnovi razpisa. Študijsko leto se prične s 1. 10. in traja do 30. 9.
Pod posebnimi pogoji lahko s študijem pričnete že 1. 2. ali 1. 6. – pozanimajte se o tej možnosti!
RAZPIS je objavljen na:
In na vstopni spletni strani šole: www.arthouse-si.com
Za vse informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com
VPISNI POSTOPEK
Kandidat izpolni prijavo vpisu na strani: https://portal.evs.gov.si/prijava/, v roku, ki je določen v razpisu visokošolskega študija
Šola zabeleži prijavo in kandidatu posreduje Vpisni list Šole za risanje in slikanje
Kandidat vrne vpisni list in vpisne dokumente na e-naslov arthouse2012@gmail.com
Prijave k vpisu, vpisnega lista in vpisnih dokumentov se ne sme pošiljati po pošti!
Vpis na šoli:
Na dan vpisa na šoli, se vpisni list in vse vpisne dokumente odda tudi v fizični obliki.
Portfolio
Sestavni del vpisnega lista je portfolio, v katerem navedite:
osebne in splošne podatke
kratek življenjepis z opisom likovne dejavnosti
razlog za izbiro študija na Šoli za risanje in slikanje
7 lastnih likovnih del od katerih sta vsaj 2 risbi (v poštev pridejo risbe, slike, grafike, kipi, film, video, fotografija oblikovanja vseh vrst, moda, scenografija, kostumografija in drugo)
VPISNI DOKUMENTI: ob vpisu potrebujete:
v celoti in pravilno izpolnjen ter podpisan Vpisni list Šole za risanje in slikanje
overjeno fotokopijo dokazila o dokončani visoki šoli in original tega dokazilo na vpogled
eno barvno fotografijo (format: osebni dokument)
osebno izkaznico ali potni list za dokaz istovetnosti
dokazilo o vplačilu šolnine za magistrski študij (2000 EUR)
VPISNI POGOJI
V 2. stopenjski študijski program se lahko vpiše:
ustvarjalec s področja slikarstva, kiparstva, grafike in drugih lepih umetnosti, fotografije, filma in videa (režija, montaža, kamera, direktor fotografije), animacije, scenskega oblikovanja (kostumografije, scenografije), arhitekture, krajinske arhitekture, oblikovanja (grafičnega, modnega, idustrijskega, oblikovanja tekstilij in drugega oblikovanja), novih medijev, spletne umetnosti in vseh drugih sodobnih vizualnih praks,
ki je opravil:
študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (180 ECTS) in manjkajoči letnik
študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (240 ECTS)
študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (180 ECTS) in manjkajoči letnik ter študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (240 ECTS) in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
dodiplomski študijski program z ustreznih likovnih področij, sprejet pred letom 2004
dodiplomski študijski program z drugih področij, sprejet pred letom 2004 in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
in ki je opravil:
preskus likovne nadarjenosti
Preskus likovne nadarjenosti je opravljen, ko kandidat uspešno predstavi portfolio, uspešno opravi sprejemni razgovor in uspešno predstavi temo umetniško-likovnega projekta.
Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
Te obveznosti se določijo s študijskim programom Šole za risanje in slikanje, upoštevajoč različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med:
študijem na prvi stopnji
v programih za izpopolnjevanje ali
z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program
Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija so vsebine strokovnih področij slikarstva in lepih umetnosti, zgodovine umetnosti in likovne teorije oziroma likovnih analiz. Upoštevajo se tudi delovne izkušnje kandidata
V tujini pridobljeno izobraževanje
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali zgoraj navedenim enakovredna izobraževanja v tujini in opravili preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij na Šoli za risanje in slikanje. Vpisujejo se pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji
Priznanje predhodno pridobljenih znanj
Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.
Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa
Pri vpisu na 2. stopenjski študij se lahko priznava do 30 ECTS v primeru prehoda iz dodiplomskega študijskega programa (8 semestrov) izoblikovanega pred bolonjsko reformo v program Šole za risanje in slikanje in v primeru priznanja neformalnega izobraževanja v skladu z Merili za priznanje neformalno pridobljenega znanja Šole za risanje in slikanje
Pogoji za napredovanje po programu
Študent lahko enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje pogoj za ponavljanje; opravljenih mora imeti vsaj 20 ECTS, da letnik lahko ponavlja. Podaljšanje statusa študenta je določeno s statutom zavoda.
Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa: ob morebitni omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija in ocena diplomskega dela)
Pogoji za dokončanje študija
Študent dokonča študij, ko opravi vse s programom predpisane obveznosti, zbere 60 ECTS in uspešno opravi magistrski izpit (pripravi, javno predstavi in zagovarja magistrsko delo in magistrsko nalogo)
Magistrsko delo je likovno umetniško delo, ki ga študent izvede v času študija. Zvrst in temo magistrskega dela se predstavi ob vpisu.
Magistrska naloga je likovno-teoretsko pisna naloga, ki se vsebinsko smiselno navezuje na študentovo magistrsko delo.
Šolnina- investicija v znanje
Šolnina znaša 2000 € (dva tisoč 00/100€); v šolnino so zajeti tudi stroški opravljanja magistrskega izpita in drugi administrativni stroški (glej www.arthouse-si.com > študij> šolnina). Šolnino se vplača ob vpisu.
SPLOŠNO
Študij traja eno leto. Ob vpisu študent prijavi svoj projekt, ki ga bo pripravil v času študija. Študij je zaključen, ko študent uspešno opravi magistrski izpit (uspešno predstavi in zagovarja teoretsko delo in likovno-umetniški projekt) ter zanju prejme pozitivno oceno.
Obvezno spremljajte blog, ob vpisu preglejte vse pravilnike, ki urejajo magistrski študij
V primeru morebitnih nejasnosti, se takoj posvetujte z mentorjem
PREDMETI
Historična analiza vizualnih medijev (HAVM): prek historične analize vizualnih medijev in skozi oči estetike in teorije medijev spoznavati, členiti in razumeti vizualne prakse od prve polovice 20. stoletja do danes; boljše razumevanje lastne ustvarjalne prakse in posledično odpiranje prostora za novo; zmožnost konceptualnega izražanja likovnih problemov in umeščanje lastnega dela v tok historične analize; komunicirati v polju filozofije-estetike in povezovanje sodobnih praks z najsodobnejšimi likovno-filozofskimi teorijami; s pomočjo historične analize vizualnih medijev tudi boljše razumevanje sodobnih likovnih praks, ki so tesno vpete v likovno-umetniške, kulturne in splošne družbene vsebine.
Predavanja: predavanja se opravijo v dveh sklopih: Vizualna umetnost med ikonofilijo in ikonoklazmom in Modernizem in modernost. Urnik predavanj je ob vpisu študenta objavljen na blogu, na strani magistrski študij.
Obveznost: pisni izpit
Slikarstvo (z likovno analizo)
Drzno, a subtilno in inovativno likovno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost; razvijanje sposobnosti samostojnega učenja in sposobnosti povezovanj znanj in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti; umeščanja spoznanj, pridobljenih s pomočjo novih modernih tehnologij, v lastno ustvarjalno delo; pregled in nadzor nad ustvarjalnim procesom; sposobnost kritičnega dialoga z obiskovalci in stroko ob predstavitvi lastnih del; sposobnost strokovne predstavitev lastnih umetniških del s pomočjo formalne likovne analize; načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah
Predavanja: pregled najpomembnejših zgodovinskih in sodobnih slikarskih dosežkov z vidika formalne likovne analize – šest predavanj. Predavanja so namenjena predstavitvi formalne likovne analize, ki jo študent vključuje in uporablja v teoretskem delu pri predstavitvi magistrskega projekta (Dokument na blogu: Formalna likovna analiza in pomoč pri interpretaciji umetniških del)
Izpit: ocena slikarskih – likovnih del oziroma ocena likovnega dela izvedbe magistrskega projekta
Umetniško- likovni projekt (ULP)
Izvedba projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu; sposobnost dolgoročnega planiranja in izvajanja najzahtevnejših likovnih nalog sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti in likovno-teoretskih ved na širšem področju vizualnih umetnosti; likovna analiza del drugih in spoznavanje različnih praks sodobnih umetnikov; sposobnost strokovne predstavitev umetniško-likovnega projekta s pomočjo spoznavanje umetnostnega sistema (prizorišče, informacije, financiranje, ciljne javnosti), priprava predstavitvenega paketa, uporaba novih medijev pri komuniciranju, predstavitev za cyber občinstvo.
Izpit= ocena magistrskega projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu
Obveznost: obvezne so redne konzultacije z mentorjem
PREDAVATELJI
Predavatelji (nosilci in izvajalci predmetov)
prof. dr. Ernest Ženko, dr. filozofskih znanosti – Historična analiza vizualnih medijev
doc. dr. Kiki Klim: Umetniško-likovni projekt
doc. mag. Mladen Jernejec: Likovne analize
V proces študija so glede na naravo projekta vključeni drugi predavatelji (izvajalci predmetov)
dr. Mitja Peruš, dipl. fizik, mag. kognitivnih znanosti, dr. psih. znanosti
asist. Teo Spiller, mag. lik. um.
doc. Zlatjan Čučkov, univ. dipl. filmski montažer
asist. Boštjan Novak, akad. kip.
asistenti – magistri likovne umetnosti: Polona Loborec, Handi Behrič, Domen Kotnik, Ana Vidmar
IZVAJANJE MAGISTRSKEGA ŠTUDIJA
Obvezno preglej tudi Pravilnik o magistrskem izpitu
Komunikacija
Redna komunikacija je omogočena:
v času z urnikom določenih ur predavanja
v času konzultacij, ateljejskega dela, drugi aktivnosti šole
prek e-pošte šole in spletne aplikacije doodle
Šola po organizira tudi druga občasna srečanja z namenom dodatnega informiranja študentov:
predavanja iz sklopa “Izbrana poglavja”
ex-tempore, delavnice, predstavitve, strokovne ekskurzije
neformalna srečanja
Konzultacije
Študent mentorja obvešča po e-pošti.
Študent ima dolžnost, da najmanj enkrat mesečno zaprosi za individualne konzultacije.
Na konzultacijah študent predstavi napredek pri delu; mentor študentovo delo analizira in komentira in izvede zaključke.
Konzultacije so:
na predlog študenta
na predlog predavatelja
Praktično delo (magistrski projekt):
Projektno delo ne poteka na šoli
Kako poteka teoretsko delo?
Predavanja se izvajajo praviloma v sklopih, v zaporednih dneh, praviloma od vključno srede do vključno do sobote popoldan oziroma zvečer; posamezna predavanja so razpisana prek celega leta in so objavljena na blogu šole.
Predmeti magistrskega študija – učni načrti
OPOMBA: glede na naravo projekta, se smiselno uporabljajo tudi učni načrti drugih predmetov.
Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij | ||||
| SLIKARSTVO | |||
02. Koda enote | 05.Stopnja | 2 | ||
03.Število ECTS | 24 | 06.Letnik | 1 | |
04.Kontaktne ure | 600 | 07.Semester | 1,2 | |
predavanja | 240 | 08.Študijski program | Slikarstvo | |
seminar | 60 | 09.Študijska smer | Slikarstvo | |
študentsko delo | 300 | 10.Steber programa | Obvezen | |
11.Jezik | Slovenski | |||
12. Posebnosti | Glede na naravo študija je potrebno upoštevati predvsem:
| |||
13. Cilji in predmetno specifične kompetence |
| |||
14. Opis vsebine | Likovno ustvarjanje znotraj polja slikarstva in širšega likovnega konteksta. Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža razvijanje analitičnih in metodični spretnosti; usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti; razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti | |||
15. Temeljna literatura | Temeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja; študent literaturo predlaga, mentor pa odobri. Opomba Literatura v slovenskem jeziku je zelo skopa Kakovostni knjižni viri- priporočeno: Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje. Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism. Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction. Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color. Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Nikolaides, Kimon: The Natural Way to Draw, Andre Deutsch Limited, London, 1972Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004. Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006 Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995. Szunyoghy, Andras: Anatomija, škola crtanja, Veble Commerce, Zagreb, 1999 Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989 Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000. Drugi viri: Seminarska in diplomska dela magistrantov in diplomantov Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila | |||
16.Predvideni študijski dosežki | 16.1 Znanje in razumevanje | Znanje in razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem in originalnem izražanju znanje uporabe različnih slikarskih medijev in strokovnega znanja za dosego najkakovostnejših izraznih stopenj posameznega avtorja | ||
16.2 Uporaba | Praktična uporaba temeljnih in splošnih slikarskih principov na konkretnih primerih pri umetniško ustvarjalnem in poustvarjalnem likovnem delu | |||
16.3 Refleksija | Zasnova in materializacija ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo. | |||
16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete | Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov | |||
17. Metode poučevanja in učenja | individualno vodeno ateljejsko delo, likovna analiza praktičnega dela, seminarske naloge, predstavitve seminarjev, predavanja | |||
18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti | Diploma dodiplomskega študija pred letom 2004 ali diploma 1. stopenjskega visokošolskega študija; uspešno predstavljen portfolio in Umetniško-likovni projekt, uspešno opravljen razgovor ob prijavi | |||
19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica | Izpit: ocena slikarske – likovne izvedbe ULP projekta oziroma ocena likovnih del Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna. | |||
20. Metode evalvacije kakovosti | Samoevalvacija in študentska anketa | |||
21. Sestavljalec učnega načrta | Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik.spec. |
Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij | ||||
| UMETNIŠKO-LIKOVNI PROJEKT (ULP) | |||
02. Koda enote | 05.Stopnja | 2 | ||
03.Število ECTS | 24 | 06.Letnik | 1 | |
04.Kontaktne ure | 600 | 07.Semester | 1,2 | |
predavanja | 240 | 08.Študijski program | Slikarstvo | |
seminar | 60 | 09.Študijska smer | Slikarstvo | |
študentsko delo | 300 | 10.Steber programa | Obvezen | |
11.Jezik | Slovenski | |||
12. Posebnosti |
projekta oziroma vsebino teoretske naloge | |||
13. Cilji in predmetno specifične kompetence |
likovnih nalog
| |||
14. Opis vsebine | Zasnova, priprava in realizacija likovnega dela/projekta. Zasnova, priprava in realizacija predstavitve likovnega dela/projekta- samostojna predstavitev Vključevanja za izvedbo potrebnih posebnih znanj in veščin, vezanih na druge stroke. Likovno ustvarjanje znotraj dolgoročnega projekta Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža, razvijanje analitičnih in metodični spretnosti; usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji- nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti; razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti | |||
15. Temeljna literatura | Primarni knjižni viri Temeljna literaturo je pogojena z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in potrdil mentor. Opomba: literature v slovenskem jeziku je skopa. Kakovostni knjižni viri-priporočeno: Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje. Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism. Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction. Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color. Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004. Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006 Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995. Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989 Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000. Drugi viri: Seminarska in diplomska dela magistrantov Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročilaTemeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor in študent. | |||
16.Predvideni študijski dosežki | 16.1 Znanje in razumevanje | Razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem izražanju; znanje uporabe | ||
16.2 Uporaba | Praktična uporaba speciliaziranih likovno-umetniških principov na projektni nalogi | |||
16.3 Refleksija | Vedenja izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj in izkušenj pridobljenih pri samostojnem ustvarjalnem delu zasnovanih likovnih delih, kot opora razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja. | |||
16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete | Prenosljivost na druge likovne in druge umetniške predmete. Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov. | |||
17. Metode poučevanja in učenja | Predavanja; obravnavanje študentovega nastajajočega dela tudi v skupini z drugimi študenti individualno vodenje; skupne likovne analize dela | |||
18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti | Vpis na 2. stopenjski študij | |||
19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica | Izpit- ocena ULP projekta Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna. | |||
20. Metode evalvacije kakovosti | Samoevalvacija in študentska anketa | |||
21. Sestavljalec učnega načrta | Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik. spec. |
Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote | |||
01. Predmet | HISTORIČNA ANALIZA VIZUALNIH MEDIJEV | ||
02. Koda enote | 05.Stopnja | 2 | |
03.Število ECTS | 12 | 06.Letnik | 1 |
04.Kontaktne ure | 300 | 07.Semester | 1,2 |
predavanja | 90 | 08.Študijski program | Slikarstvo |
seminar | 60 | 09.Študijska smer | Slikarstvo |
študentsko delo | 150 | 10. Steber programa | Obvezni |
11.Jezik | Slovenski | ||
12. Posebnosti |
| ||
13. Cilji in predmetno specifične kompetence |
| ||
14. Opis vsebine | Predmet sistematično pregleduje in obravnava vizualne medije od začetka prve polovice 20. stoletja do danes, predvsem sliko, fotografijo, video in film. | ||
15. Temeljna literatura | Temeljna literaturo je pogojena tudi z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor. Predavatelj bo sproti opozarjal tudi na druge primarne pisne vire in obvezno literaturo Predlagani primarni knjižni viri Flusser, Vilém: Filozofija fotografije Giannetti, Louis: Razumeti Film Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti 20. stoletja Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol, Založba ZRC, Ljubljana 2000. Nabor kakovostne priporočene literature: Debeljak, Aleš: Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1999. Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia HumanitatisEco, Umberto: Zgodovina grdote. Eco, Umberto: Zgodovina lepote. Gombrich, H. Ernst (1990): Razkritje vidnega s pomočjo umetnosti. Groys, B.: Teorija sodobne umetnosti. Ljubljana: Študentska založba. Jameson, Fredric: Kulturna logika poznega kapitalizma. Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2001. Kakovostni nabor možne literature: Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? v: Postmoderna za začetnike, Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004. Mitchell, Thomas W.J. : Slikovna teorija: esej o verbalni in vizualni reprezentaciji. Študentska založba, Ljubljana 2009. Perniola, Mario: Estetika dvajsetega stoletja, Znanstveno in pubicistično središče, Ljubljana 2000. Shapiro Mayer (1998): Umetnikovo branje teksta, Umetnostnozgodovinski spisi, Studia Humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana. (prva izdaja v originalu 1957), pp. 9-40. Solomon, Robert C. in Higgins Kathleen M.: Kratka zgodovina filozofije. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1998. Spisi o umetnosti, Studia Humanitatis, Ljubljana. (prva izdaja 1972). Tatarkiewicz, Władysław: Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvarjanje, prikazovanje, estetski doživljaj. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana 2000. Drugi viri Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila. Seminarska in magistrska dela magistrantov. | ||
16.Predvideni študijski dosežki | 16.1 Znanje in razumevanje | Poznavanje vizualnih medijev s pomočjo historične analize | |
16.2 Uporaba | Kritično ovrednotenje lastnega dela iskanje novih interpretacijskih možnost, vključevanje in umeščanje lastne umetniške produkcije v tok umetnosti in v polje novih medijev uporaba pridobljenih znanj pri magistrskem umetniško-likovnem projektu in teoretski nalogi | ||
16.3 Refleksija | Poglobljeno spoznavanje umetniškega dela drugih avtorjev | ||
16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete | spretnosti pri uporabi domače in tuje literature in drugih virov, zbiranju in interpretiranju podatkov in različnih postopkov, poročanja (ustno in pisno), kritične analize in sinteze, pisanja seminarskih nalog, refleksij na prebrano literaturo, delo v timih, socialne spretnosti ipd. | ||
17. Metode poučevanja in učenja | predavanja, seminarji, vodeni individualni študij | ||
18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti | vpis na 2. stopenjski študij | ||
19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica |
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) | ||
20. Metode evalvacije kakovosti | Samoevalvacija, anketa | ||
21. Sestavljalec učnega načrta | prof. dr. Ernest Ženko, univ. dipl. filozof |
- Vstop v prostore Šole za risanje in slikanje je dovoljen le na osnovi povabila.
- Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore visokošolskega zavoda.
- Na visokošolskem zavodu ni dovoljeno delovanje političnih strank.