ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE

PRAVILIK O IZPITIH IN DRUGIH OBLIKAH PREVERJANJA ZNANJA

Na podlagi 22. člena statuta Šole za risanje in slikanje (v nadaljevanju Šola) dekan dne 1. 9. 2014 sprejema »Pravilnik o izpitih in drugih oblikah preverjanja znanja«.

Pri uporabi določil tega pravilnika se izrazi uporabljeni v moški slovnični obliki uporabijo kot nevtralni in veljajo za ženske in moške. Beseda študent v tej izjavi označuje vse slušatelje, ki sodelujejo pri študijskem procesu na Šoli za risanje in slikanje

1. člen: Izpit

Izpit je redna oblika preverjanja in ocenjevanja znanja.

Druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so kolokviji, seminarske naloge, praktično delo (naloge pri ateljejskih predmetih) predstavitve, poročila, diplomska dela in diplomske naloge, magistrsko delo in magistrske naloge ter druge s študijskim programom določene oblike preverjanja in ocenjevanja znanja.

Vrsto in način opravljanja izpita za posamezen predmet določa študijski program.

S študijskim programom se tudi določi, kako se opravljene študijske obveznosti upoštevajo pri izpitni oceni.

Znanje posameznih sestavin študijskega programa ateljejskih predmetov se ocenjuje in preverja tudi sproti.

Seminarska naloga ima značaj pisnega izpita in se jo ocenjuje posamično.

Izpit se opravlja za vsak posamezen predmet ali za več predmetov skupaj- skupinski izpit.

V posameznem dnevu študent lahko opravlja samo en izpit.

2. člen: Vrste izpitov: ustni, pisni, pisni in ustni, skupinski izpit, praktično delo

Ustni izpit poteka v obliki razgovora izpraševalca s posameznim ali več študenti. Študent ima pravico zahtevati, da je ustni izpit javen, tako, da predlaga prisotnost drugega ali drugih študentov (ne sme trajati več kot 45 minut).

Pisni izpit poteka v obliki klavzurne naloge (praviloma traja od 60 do 90 minut; ne sme trajati več kot 180 minut).

Pisni in ustni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge in osebnega pogovora z izpraševalcem.

Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.

Pisni in ustni del tvorita celoto, ki se lahko oceni z enotno ali ločenima ocenama.

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita.

Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete. Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan. Skladno s študijskim programom se lahko skupinski izpit oceni s skupno oceno ali z ločenimi ocenami za posamezne predmete, ki sestavljajo izpit. Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita.

Praktično delo – na izpitu se ocenjuje praktično delo pri predmetih, kjer je to določeno s študijskim programom (Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja in Likovno-umetniški projekt, Barvne študije, Grafika). Praktična dela se ocenjujejo tudi sproti.

3. člen: izpitni roki: redni in izredni

Študenti rednega študija opravljajo izpite v rednih rokih. Za vsak teoretski predmet se razpišejo trije roki, ki se objavijo v študijskem koledarju šole.

V izrednih rokih opravljajo izpite študenti izrednega študija. Pri izrednem študiju je izpitni rok po zaključenem sklopu predavanj iz posameznega predmeta in je objavljen v študijskem koledarju šole.

Izpitni rok za ateljejske predmete Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja in Umetniško-likovni projekt je ob zaključku 2., 4., 6. in 8. semestra.

Izpiti iz ateljejskih predmetov Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja in Umetniško likovni projekt so lahko na isti dan.

Študenti s posebnimi potrebami ter študenti s statusom vrhunskega športnika ali umetnika se z nosilcem predmeta lahko dogovorijo za poseben rok opravljanja izpita.

4. člen: Predmeti z enim izpitnim rokom

Ateljejski predmeti Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja, Umetniško likovni projekt, Barvne študije in Protografika imajo zaradi svoje narave en izpitni rok.

5. člen: Prijava in odjava izpita

Prijava izpita: v razpisu vsakega izpita je navedeno, kako in do kdaj se prijavimo. Šola običajno uporablja aplikacijo doodle.

Če študent iz kateregakoli razloga ne prijavi k izpitu, oziroma, če iz kateregakoli razloga ne pristopi k izpitu, mora šolo o tem sam od sebe takoj obvestiti.

Če se študent k izpitu ni prijavil ali k izpitu ni pristopil, ga šola o tem ne bo posebej obveščala. Študent je dolžan sam od sebe pridobiti s strani šole informacije o tem, kako ukrepati v zvezi z neopravljenim izpitom.

Študent lahko odjavi izpit najkasneje deset dni pred razpisanim rokom; odjavo poda pisno na naslov arthouse2012@gmail.com

Če obstajajo preverljivi razlogi za odstop zaradi višje sile, šola določi nov izpitni rok; tak izpit je plačila oproščen

Če razlog za odstop ni višja sila, šola določi nov rok; stroške opravljanja izpita v izrednem roku določa Pravilnik o šolnini.

6. člen: Pogoji za pristop k izpitu

Pogoj za pristop k izpitu iz teoretskih predmetov je pozitivna ocena seminarske naloge.

Pogoj za pristop so tudi izpolnjene vse druge obveznosti, ki so določene s študijskim programom in statutom ter navedene v razpisu predmeta.

Pogoji za pristop k izpitu so lahko navedeni tudi v razpisu predmeta.

Študent ne more pristopiti k izpitu, v kolikor se ugotovi, da ni sodeloval vsaj enkrat pri predavanjih iz strokovnega predmeta, iz katerega želi opraviti izpit.

Študent ne more pristopiti k izpitu, v kolikor se ugotovi, da ni vsaj enkrat pristopil h konzultacijam iz ateljejskega predmeta, iz katerega želi opraviti izpit.

Po potrebi se 5 dni pred izpitom objavi poimenski seznam študentov in vrstni red, po katerem bodo opravljali izpite.

Na zahtevo izpraševalca mora z ustreznim dokumentom izkazati istovetnost.

V kolikor izpraševalec naknadno ugotovi, da je študent neupravičeno pristopil k izpitu o tem obvesti dekana, ki sproži disciplinski postopek zoper študenta in razveljavi oceno študenta.

7. člen: Vpis ocene

Izpraševalec na dan opravljanja ustnega izpita vpiše oceno na prijavnico in v e-indeks.

Z oceno pisnega izpita se študenta seznani v roku 30 dni. Študentu se na željo omogoči vpogled v pisni izdelek. Posamezna ocena ni javna in se javno ne obravnava.

Seznam je šifriran, če se javno objavi na oglasni deski.

Predavatelj vodi tudi lastno evidenco izpitov oziroma seznam ocen.

V indeks se vpisujejo pozitivne ocene, negativne pa na prijavnico.

8. člen: Ocene

9. člen: Preverjanje znanja

Znanje preverja in ocenjuje izpraševalec ali izpitna komisija. Izpraševalec je nosilec ali izvajalec predmeta; dekan lahko imenuje drugega predavatelja, habilitiranega za isto področje.

10. člen: Odstop

Če študent odstopi med izpitom dobi negativno oceno- razen v primeru višje sile.

11. člen: Kršitev izpitnega reda

Če študent krši izpitni red tako, da uporablja nedovoljene pripomočke, prepisuje, moti druge študente, med izpitom uporabi mobitel ali druge elektronske naprave, brez dovoljenja zapusti prostor, kjer poteka izpit ali drugače krši izpitni red, mu pedagoški delavec ne dovoli nadaljevati opravljanje izpita in študentovo delo oceni z negativno oceno. Študentov prekršek prijavi dekanu, ki sprejme ustrezen ukrep.

Če študent na izpitu goljufa, se ga izpiše iz razvida študentov.

12. člen: Pozitivno ocenjen izpit – popravljanje ocene

Študent lahko izpit, ki je pozitivno ocenjen v istem študijskem letu opravlja še enkrat. Če študent pri ponavljanju izpita doseže nižjo oceno, kot pri predhodnem opravljanju, velja ocena, dosežena pri predhodnem opravljanju izpita.

13. člen: Negativno ocenjen izpit

Študent lahko negativno ocenjen izpit ponavlja še trikrat.

Med neuspešno opravljenim izpitom in prvim ponavljanjem mora preteči vsaj 15 dni.

Med neuspešno opravljenim prvim ponavljanjem in drugim ponavljanjem mora preteči vsaj 2 meseca.

Med neuspešno opravljenim drugim ponavljanjem in zadnjim ponavljanjem mora preteči vsaj 6 mesecev.

Tretje ponavljanje negativno ocenjenega izpita je komisijsko.

Negativno ocenjen izpit iz predmetov Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja in Likovno-umetniški projekt, Grafika in barvne študije se lahko ponovno opravlja po preteku osmih mesecev. Če študent še takrat ni uspešen, ne more več opravljati izpita.

14. člen: Plačilo stroškov opravljanja izpitu

Študenti so opravičeni plačila stroškov opravljanja izpita v rednem razpisanem roku. Prvo in drugo popravljanje negativne ocene je plačila prosto. Višino stroškov za tretje opravljanje negativno ocenjenih izpitov določa Pravilnik o šolnini.

Osebe brez statusa poravnajo stroške opravljanja izpita za vsak posamezen pristop k izpitu.

15. člen Pritožba zoper oceno

Študent se lahko pritoži zoper oceno izpita, najkasneje naslednji delovni dan od dne, ko je bil ocenjen oziroma je bila ocena objavljena.

Dekan v roku enega dneva, oziroma prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki ponovno izpraša kandidata, oziroma pregleda in oceni pisno nalogo.

Komisije ne more voditi izpraševalec, zoper katerega se je kandidat pritožil.

Komisija preuči, na kaj se pritožba nanaša – na potek izpita ali izpitno oceno. V kolikor se na višino ocene, komisija ponovno izpraša študenta ob prisotnosti predavatelja, na katerega oceno se pritožba nanaša (pri pisnem izpitu komisija pregleda pisno nalogo). Komisija ponovno oceni študenta. Ta ocena v vsakem primeru nadomesti sporno oceno, na katero se je študent pritožil.

V kolikor se pritožba nanaša na potek izpita, se ocena ne spremeni, lahko pa se po proučitvi problema določi nov datum opravljanja izpita. Tako pridobljena ocena nadomesti oceno spornega izpita.

Komisija vsako pritožbo obravnava posamično in upošteva vsa dejstva, ki so pripeljala do ugovora zoper oceno ali potek izpita.

Predsednik komisije napiše zapisnik o pritožbi, ki ga podpišejo vsi člani komisije. En izvod prejme tudi študent, drugi pa se shrani v študentovo kartoteko v referatu.

Odločitev komisije je dokončna.

16. člen

Ta pravilnik velja od dneva sprejema in je viden na oglasni deski. Z dnevom sprejema tega pravilnika ne velja več pravilnik sprejet 1. 6. 2009.

Točka 5. tega pravilnika je bila dopolnjena s podrobnostmi dne 1. 9. 2021 in ni smiselno spremenjena.

Dekan: M. Jernejec

Ljubljana, 1. 9. 2014