STATUT ŠOLE ZA RISANJE IN SLIKANJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Šola za risanje in slikanje (v nadaljevanju Šola) je samostojni visokošolski zavod.
2. člen
Sedež zavoda je na Ulici Jožeta Jame 12, Ljubljana.
Študij se izvaja na Brnčičevi 31, Ljubljana.
3. člen
Šola ima pečat okrogle oblike; pod obodom kroga je zgoraj polkrožni napis ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE IN tik pod njim SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD; spodaj nad obodom kroga je polkrožni napis AUT VIAM INVENIAM AUT FACIAM, tik nad njim pa LJUBLJANA-SLOVENIJA. V sredini kroga je na ogljišče orientiran kvadrat, v sredini katerega je trikotniku podobna risba.
Podrobneje ga določa Pravilnik o znaku in žigu šole.
4. člen
Šola ima svoj znak, ki ga uporablja na listinah. Podrobneje ga določa Pravilnik o znaku in žigu šole.
II. AVTONOMIJA ŠOLE
5. člen
Šola je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
6. člen
Šola uresničuje svojo avtonomijo s tem, da izvaja izobraževalno, umetniško in znanstveno delo na temelju svobode ustvarjanja. Šola samostojno:
določa svoja notranja pravila organizacije in delovanja;
oblikuje študijske programe in določa način njihovega izvajanja;
odloča o habilitaciji svojih učiteljev in o merilih zanjo;
odloča o zaposlovanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Šoli.
Šola nastopa, kot samostojen partner v razmerju do ministrstev, v katerih delovno področje sodijo zadeve, ki se nanašajo na delovanje Šole.
7. člen
Na Šoli ni dopustno delovanje političnih strank. Visokošolski učitelj se sme angažirano zavzemati za pravično reševanje problemov v družbi, pri čemer mora pri pedagoškem in drugem delu delovati politično nevtralno, na temelju v družbi splošno sprejetih vrednot.
8. člen
Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo stopiti v prostore Šole, razen v primeru, ko je v nevarnosti življenje in telo. Pooblaščena oseba Šole lahko v nujnih primerih zaprosi za posredovanje policije v prostorih Šole.
III. DEJAVNOST ŠOLE
9. člen
Dejavnost obsega izobraževalno, umetniško in znanstveno področje ter strokovno in svetovalno dejavnost.
Šola izvaja študijski program 1. in 2. stopnje po sistemu 4 + 1
Šola lahko izvaja tudi različne oblike vseživljenskega učenja, kot so izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje, posodabljanje znanja ter druge oblike neformalnega učenja kot so tečaji, poletne šole, delavnice in drugi programi za usposabljanje.
10. člen
ORGANIZIRANOST ŠOLE
Dekan (in prodekan), tajništvo, e-referat, knjižnica, vzdrževalne službe
11. člen
KATEDRE
Za izvrševanje svoje dejavnosti Šola po potrebi lahko ustanovi posamezne katedre.
Naloge katedre:
sodeluje pri sestavi študijskih programov Šole ter pri njihovih spremembah in dopolnitvah;
skrbi za redni potek pedagoškega dela za vse predmete, ki jih povezuje;
sodeluje pri načrtovanju in izvajanju izobraževalne, umetniške in znanstvene dejavnosti Šole;
v katedro so vključeni visokošolski učitelji in sodelavci Šole, ki se ukvarjajo s predmeti, ki jih katedra združuje;
12. člen
Delo katedre koordinira dekan.
13. člen
ODDELKI
Šola se po potrebi notranje-organizacijsko razdeli na posamezne oddelke.
Oddelek sodeluje pri sestavi študijskega programa, skrbi za usposabljanje pedagoških delavcev, analizira študijske uspehe in skrbi za ukrepe.
14. člen
NALOGE ODDELKA
Naloge oddelka v okviru umetniške dejavnosti so, da sodeluje pri sestavljanju načrta za umetniško delo, pri organizaciji skupnih umetniških nalog, izvaja stik znanstvenih disciplin s prakso v umetniških panogah, izdeluje mnenja, pojasnila, poročila, predloge, ocene s področja svojih umetniških panog.
15. člen
PREDSTOJNIK ODDELKA
Oddelek vodi predstojnik, ki se ga izvoli za dobo štirih let. Lahko je ponovno izvoljen. Ob koncu študijskega leta poda Svetu Šole poročilo o svojem delu.
16. člen
KNJIŽNICA
Knjižnica skrbi za potrebe študentov in delavcev Šole.
17. člen
TAJNIŠTVO
Šola po potrebi organizira tajništvo za opravlja upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in strokovno-tehnične ter druge podobne zadeve Šole.
18. člen
STROKOVNE SLUŽBE
Šola po potrebi organizara različne strokovne službe.
V. PRAVNA SPOSOBNOST ŠOLE
19. člen
Šola nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Način in obseg pristojnosti je določen s tem statutom.
20. člen
Šolo predstavlja in zastopa dekan.
VI. UPRAVLJANJE ŠOLE
21. člen
ORGANI ŠOLE
Organi Šole so: dekan, senat, upravni odbor, študentski svet, akademski zbor
22. člen
DEKAN
Dekan je samostojen pri svojem delu. Ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom Šole in je strokovni vodja in poslovodni organ.
Dekan ima pristojnosti za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na sklenitev in prenehanje delovnih razmerij visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev, potrebnih za izvajanje programov Šole in opravil materialnega poslovanja Šole, ki so potrebna za tekoče nemoteno delovanje programov.
Dekan:
sklicuje seje senata, upravnega odbora, umetniškega sveta, študentskega sveta in jim predseduje;
skrbi za izvrševanje sklepov organov Šole;
skrbi za reden potek umetniškega, pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela;
skrbi za izpolnjevanje delovnih dolžnosti predavateljev in sodelavcev;
podpisuje in podeljuje diplomske listine in druge javne listine.
Dekan opravlja tudi naslednje naloge:
usklajuje izobraževalno, umetniško in drugo delo;
pripravlja, usklajuje in sprejema pravilnike in predpise, ki urejajo študijski proces;
podeljuje priznanja in nagrade Šole;
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, predpisi in splošnimi akti in potrebami Šole;
opravlja druge naloge, ki jih nalaga ta statut;
poroča o svojemu delu senatu.
Mandat dekana je časovno neomejen. Funkcija preneha z odstopom. Razrešen je, če za razrešitev glasujeta dve tretjini vseh članov senata in (ali) ustanovitelj.
23. člen
PRODEKAN
Imenuje ga dekan. S pisnim pooblastilom dekana ima prodekan lahko iste pravice in dolžnosti.
24. člen
SENAT
Sestavljajo redni profesorji, če pa le-ti ne zastopajo vseh umetniških in znanstvenih disciplin so lahko člani senata tudi drugi visokošolski učitelji in strokovni sodelavci Šole. Dekan je član senata. Člani so voljeni za dobo štirih let z možnostjo podaljševanja statusa.
Senat zlasti:
imenuje poročevalce o pedagoški in umetniški usposobljenosti kandidata, ki je v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja;
voli visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce v naziv, z izjemo naziva redni profesor in znanstveni svetnik;
sprejema prvostopenjske in drugostopenjeske visokošolske izobraževalne programe za pridobitev javnoveljavne izobrazbe;
določa način sprejema tem diplomskih nalog;
sprejema študijske programe za izpopolnjevanje;
imenuje druga delovna telesa senata;
oblikuje predloge za šolska priznanja;
razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;
opravlja druge naloge, če je tako določeno s statutotom.
Senat Šole obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Senat je sklepčen, če je na seji več kot polovica članov, sklepe pa sprejme z večino glasov navzočih članov. Sestane se najmanj trikrat letno.
Pred sprejemom sklepa, ki je povezan s porabo finančnih sredstev ali s povečano porabo finančnih sredstev, si mora senat pridobiti soglasje UO.
Senat lahko ustanovi delovna telesa za posamezna področja. Seje delovnih teles sklicuje in vodi predsednik senata.
Senat predlaga habilitacijsko komisijo, ki daje soglasja v postopku za naziv v izvolitev visokošolskih učiteljev in sodelavcev oziroma odvzem naziva. Merila za delovanje te komisije se sprejme s posebnim aktom.
25. člen
UPRAVNI ODBOR (UO)
UO je organ upravljanja Šole. Skrbi za zadeve materialne narave in nemoteno poslovanje Šole. Sestava UO zasebnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom. UO ima predsednika in podpredsednika. Dekan je član UO.
26. člen
ŠTUDENTSKI SVET in AKADEMSKI ZBOR
Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov in daje mnenje zlasti o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov in izvaja program interesnih dejavnosti študentov Šole. Študentski svet izvoli predsednika in podpredsednika, lahko pa tudi različne odbore. Predsednik ali podpredsednik pišeta zapisnike. Študentski svet voli člane delovnih teles iz vrst redno vpisanih študentov.
Akademski zbor sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Pri njegovem delu sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
VII. IZOBRAŽEVALNO IN UMETNIŠKO DELO
27. člen
JAVNOVELJAVNA IZOBRAZBA IN LISTINE
Javnoveljavno visokošolsko izobrazbo se pridobi po opravljenem študijskem programu, ki ga sprejme senat Šole.
Kdor opravi vse obveznosti po javnoveljavnem programu za pridobitev visokošolske izobrazbe, dobi diplomo, ki je javna listina.
Kdor opravi vse obveznosti po javnoveljavnem programu za izpopolnjevanje, dobi potrdilo, ki je javna listina.
Javne listine so tudi dvojniki diplom, priloge k diplomi, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih in potrdila o opravljenem programu za izpopolnjevanje.
V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se nostrificira v skladu z zakonom.
28. člen
VRSTE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
Študij poteka po programih za pridobitev javnoveljavne izobrazbe in programih za izpopolnjevanje.
Študijski program za pridobitev javnoveljavne visokošolske strokovne izobrazbe je:
študijski program 1. stopnje za pridobitev strokovnega naslova diplomirani slikar/diplomirana slikarka
študijski program 2. stopnje za pridobitev strokovnega naslova magister/magistrica likovne umetnosti
29. člen
IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA IN UČNI JEZIK
Ime študijskega programa za pridobitev javnoveljavne izobrazbe je »Slikarstvo«. Študij se izvaja v slovenskem jeziku.
30. člen
ŠTUDIJSKO LETO, ORGANIZACIJA, ČASOVNA RAZPOREDITEV IN NAČIN IZVEDBE PROGRAMA
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.
Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se s študijskim programom prilagodi organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (izredni študij).
Prilagoditev se opravi tako, da se študijski program izvede v osmih zaporednih delih- segmantih. Vsak od posameznih segmentov traja od štiri do šest mesecev in je ovrednoten s 30 ECTS.
Datum pričetkov in zaključkov posameznih delov študija se določi za vsako leto posebej.
31. člen
ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI IN TRAJANJE ŠTUDIJA
Študijske obveznosti se v študijskih programih so ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 ECTS.
1. stopenjski študij traja 8 semestrov, izraženo s kreditnimi točkami 240 ECTS
2. stopenjski študij traja 2 semestra, izraženo s kreditnimi točkami je 60 ECTS
Če se študij izvaja po segmentih je vsak od osmih segmentov ovrednoten s 30 ECTS
32. člen
VPISNI POGOJI
Študij 1.stopnje (dodiplomski študij) lahko vpiše, kdor je po kateremkoli štiriletnem programu opravil
zaključni izpit, poklicno maturo ali poklicno maturo in peti predmet, splošno maturo, mednarodno maturo (International Baccalaureat)
Vpiše se lahko tudi:
kdor je opravil srednjo šolo, vendar nima zgoraj naštetih pogojev, ker v času zaključka njegovega šolanja zaključni izpit, strokovna matura ali matura niso bili uradni pogoj za dokončanje štiriletne srednje šole;
osebe, ki so do 1. 6. 1995 dokončale katerikoli štiriletni srednješolski program;
osebe, ki so dokončale enakovredno izobraževanje v tujini;
vpiše se lahko tudi, kdor nima vseh naštetih pogojev, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.
Pri omejitvi vpisa se upošteva splošni uspeh dosežen pri maturi, poklicni maturi, zaključnem izpitu ali spričevalu četrtega letnika(10% točk) in portfolio z likovnimi deli (90% točk).
33. člen
PREHODNOST
Prehodi med programi so mogoči znotraj programov Šole za risanje in slikanje in drugih visokih šol v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.
34. člen
RAZPIS
Razpis za vpis v javnoveljavni program se javno objavi. O razpisu v programe brez javne veljave se Šola odloča samostojno.
35. člen
OMEJITEV VPISA
Šola lahko omeji vpis v dodiplomski študij, če število prijav presega število razpisanih mest oziroma zmogljivosti.
Če število prijav ne doseže števila razpisanih mest, se program lahko izvede po posebnem urniku.
36. člen
UMETNIŠKO DELO:
Šola skrbi za izvajanje in organiziranje izobraževalnega in umetniškega dela ter skrbi za razvoj strok.
VIII. VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI
37. člen
VISOKOŠOLSKI UČITELJI
Visokošolski učitelji so docent, izredni profesor, redni profesor, predavatelj in višji predavatelj.
Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju umetnosti in stroke na področju za katerega so izvoljeni.
Samostojno razvijajo področja umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.
38. člen
VISOKOŠOLSKI SODELAVCI
Visokošolski sodelavci so: asistent, predavatelj, višji predavatelj, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
39. člen
POGOJI ZA IZVOLITEV V NAZIV
Pogoji za izvolitev, postopki za izvolitev, podrobni postopki za izvolitev in postopek za odvzem naziva visokošolskega učitelja so določeni z dokumentom Minimalni standardi Šole za risanje in slikanje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
40. člen
ZASEBNI VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN DRUGI PREDAVATELJI
Izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja lahko Šola prepusti zasebnemu visokošolskemu učitelju.
Za določen čas lahko Šola povabi k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta, oziroma predmetnega področja, priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
41. člen
PEDAGOŠKA OBVEZNOST
Za docenta, izrednega in rednega profesorja je šest ur tedensko, za predavatelja in višjega predavatelja do devet ur tedensko, asistenta do deset ur tedensko. To določilo velja za predavatelje, ki so v rednem delovnem razmerju s Šolo za risanje in slikanje.
42. člen
SOBOTNO LETO
Predavatelj ima pravico sobotnega leta pravico, če je vsaj 5 let v neprekinjenem rednem delovnem razmerju s Šolo.
IX. ŠTUDENTI
43. člen
STATUS ŠTUDENT
Študent je oseba, ki je vpisana na Šolo za risanje in slikanje v skladu s tem statutom in ostalimi akti, sprejetimi na osnovi tega statuta in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje s potrdilom o vpisu ali študentsko izkaznico.
44. člen
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV
Pravice in dolžnosti študentov so:
pravica do vpisa in izobraževanja pod pogoji določenimi s tem statutom in študijskim programom;
dolžnost upoštevanja določil tega statuta in vseh drugih aktov ter pravilnikov, ki urejajo študijski proces na šoli
Pri tem se študenti:
ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončujejo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu;
se lahko izobražujejo po več študijskih programih, ki jih izvaja Šola ali drugi visokošolski zavodi.
Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju zavoda v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in tem statutom.
Predstavnike študentskega sveta se vabi na seje organov visokošolskega zavoda.
Študenti imajo avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov.
45. člen
ŠTUDIJSKIM KOLEDAR
Koledar študija se pripravi za vsako posamezno študijsko leto.
Organizacija in časovna razporeditev študija se zaradi specifike umetniškega študija po potrebi spremeni tudi med študijskem letom.
46. člen
PRIJAVA K VPISU, VPISNI DOKUMENTI IN VPIS
Na podlagi razpisa poteka prijava k vpisu prek eVŠ; na osnovi prijave šola kandidata vodi skozi vpisni postopek; na vpisu študent predloži vpisni list Šole za risanje in slikanje, overjeno kopijo dokazila o dokončani srednji šoli, originalni dokument na vpogled, osebni dokument za izkaz istovetnosti in druge dokumente, če jih šola zahteva.
48. člen
IZPITNI REŽIM
Določa Pravilnik o izpitih in drugih preverjanjih znanja.
49. člen
NAPREDOVANJE IN POGOJI ZA HITREJŠE NAPREDOVANJE
Napredovanje v 2. letnik, oziroma 3. semester je možno, če ima študent v 1. in 2. semestru pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje.
Napredovanje v 3. letnik, oziroma 5. semester je možno, če ima študent v 3. 4. in semestru pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje in opravljene vse obveznosti in izpite 1. in 2. semestra.
Napredovanje v 4. letnik, oziroma 7. semester je možno, če ima študent v 5. in 6. semestru pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje in opravljene vse obveznosti in izpite 3. in 4. semestra.
V primeru, ko se študij izvaja kot izredni študij (izredni študij, oblikovan v posamezne segmente s posebno prilagojeno organizacijo in časovno razporeditev predavanj, seminarjev in vaj) za napredovanje v višja semestra pozitivna ocena predmeta Kreativno risanje in slikanje in opravljene obveznosti nižjih semestrov niso pogoj.
Študent rednega ali izrednega študija lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje za to zahtevane pogoje. Študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, se omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.
Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz teoretskih predmetov nižjih letnikov (povprečna ocena najmanj osem) ter nadpovprečno opravljal izpite iz ateljejskih predmetov (povprečna ocena najmanj devet); hitrejše napredovanje je omogočeno tudi študentu, ki se je vpisal neposredno v višji letnik na osnovi sklepa o umetniški nadarjenosti.
Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov. O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta dekan.
50. člen
ABSOLVENTSKI STAŽ
Študent ima po zaključku dodiplomskega študija in po zaključku magistrskega študija pravico do enoletnega absolventskega staža. Status absolventa študentu omogoča, da po zaključku študija študent nadaljuje študij v skladu s Pravilnikom o nadaljevanju študija po zaključku študija.
51. člen
PRENEHANJE STATUSA ŠTUDENTA
Študentu preneha status študenta, če:
se med študijem ne vpiše v višji letnik
se izpiše
je bil izključen
ne diplomira na 1. stopenjskem študijskem programu v času določenim s študijskim programom in akti šole
diplomira- pridobi strokovni naslov na 1. stopenjskem študiju
ne diplomira na 2. stopenjskem študijskem programu v času določenim s študijskim programom in akti šole
diplomira- pridobi strokovni naslov na 2. stopenjskem študiju
v dvanajstih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu
v osmih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu, če se študij izvaja po prilagojenem urniku ali kot izredni študij
52. člen
PODALJŠANJE ŠTUDIJA
Dekan lahko odloči o podaljšanju študija, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto, za vsakega živorojenega otroka.
53. člen
POGOJNO NAPREDOVANJE
Študent pogojno napreduje, če zaradi višje sile ni pridobil ustreznih pogojev za napredovanje.
54. člen
PREKINITEV IN NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI
Študent lahko prekine študij kadarkoli želi. Zahtevo po prekinitvi izrazi pisno.
Po enoletni prekinitvi študija se lahko ponovno vpiše v isti letnik v katerem je prekinil študij.
Pred nadaljevanjem študija po dve ali večletni prekinitvi se kandidatu določi vse obveznosti, ki jih mora opraviti pred ponovnim vpisom.
55. člen
REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ
Šola izvaja redni in izredni študij.
Ne glede na vrsto študija, so študijske obveznosti za vse študente enake.
Izredni študij je organiziran tako, da ustreza oblikam vseh vrst izrednih študijev -vzporedni študij, študij ob delu, individualni študij. Zaradi specifične organiziranosti je izredni študij podoben študiju na daljavo. Študijski program izrednega študija se izvede po posameznih segmentih. Šola nudi možnost dvosmernega komuniciranja in organizira študijska srečanja.
Konzultacije predstavljajo pomembno obliko neposredne pedagoške obveznosti.
Individualni študij je oblika izrednega študija, pri kateri se organizirano pedagoško delo nadomešča z individualnimi konzultacijami. Namenjen je študentom s posebnimi potrebami.
Pri študiju se za komunikacijo med Šolo in študenti in za izvajanje študija uporabljajo tudi različni mediji oziroma informacijsko-komunikacijske tehnologije. Online izobraževanje je pomemben način izvajanja programa in komunikacije.
56. člen
PREHODI IN PRIZNANJE IZPITOV TER DRUGIH ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI
Prehodi so določeni z Merili za prehode med študijskimi programi.
Za vsak prehod iz programa sorodne visoke šole v program Šole za risanje in slikanje velja, da mora kandidat izpolnjevati pogoje vpisa Šole za risanje in slikanje. Število študentov, ki lahko preidejo je omejeno s številom razpoložljivih vpisnih mest.
Prehodi med visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje:
Šola za risanje in slikanje priznava akreditirane visokošolske strokovne programe prve stopnje sorodnih visokih strokovnih šol. Po potrebi se kandidatom določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti pred vpisom.
Študent, ki na je drugi šoli opravil vse pogoje za vpis v višji letnik (45 ECTS od 60) in želi program zamenjati, se lahko neposredno vpiše in sicer v letnik, za katerega ima pogoje; do konca študijskega leta vpisanega letnika mora opraviti manjkajoče obveznost, ki se mu določijo ob vpisu.
Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje in visokošolskimi študijskimi programi prve stopnje:
študentom univerzitetnega študijskega programa slikarstva se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati oziroma nadaljevati študij na visokošolskemu študijskem programu Šole. V takih primerih bo Šola za risanje in slikanje priznala vse izpite, ki so bili na predhodnem študiju opravljeni iz predmetov, ki so po učnih vsebinah, namenu ter številu šolskih ur sorodni predmetom Šole (ECTS).
Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje in visokošolskimi študijskimi programi prve stopnje sprejetimi pred letom 1994:
študijske obveznosti opravljene na visokošolskih strokovnih dodiplomskih programih ali univerzitetnih dodiplomskih programih obravnava Komisija za študijske zadeve senata Šole. Za prehode se smiselno uporabijo določbe za prehode med med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje in visokošolskimi študijskimi programi prve stopnje.
Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje:
o prehodih odloča Komisija za študijske zadeve senata Šole za risanje in slikanje.
Prehodi na 2. stopenjskem študiju so možni:
iz letnika študijskega programa 2. stopnje, kjer se študij izvaja po sistemu 4+1 (240+60 ECTS)
iz 2. letnika študijskega programa 2. stopnje ustreznih likovno-strokovnih področij
iz 2. letnika študijskih programov 2. stopnje z drugih strokovnih področij
Pogoje za prehod izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini; vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
O prehodih med programi odloča Komisija za podiplomski študij Šole za risanje in slikanje.
57. člen
PONAVLJANJE LETNIKA
V času študija lahko študent enkrat ponavlja letnik, če ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik. Ponavljanje je možno tudi zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se znajde študent v času študija. Ob ponavljanju se ponovno vpiše.
58. člen
PONOVNI VPIS
Izpisani študent ima pravico, da zaprosi za ponovni vpis.
59. člen
VRSTE DOKUMENTOV
Javne listine: diplome ( I. + II. stonja), dvojniki diplom, priloge k diplomi, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih, e-indeks, študentska izkaznica
60. člen
E-INDEKS
V e-indeks se vpiše študijska smer, ocenjevalci in predmeti z ocenami in datumi izpitov.
61. člen
ŠTUDENTSKA IZKAZNICA
Študentska izkaznica je dokument predvsem za interno uporabo, s katerim študent izkazuje svoj status.
62. člen
DRUGE PRAVICE ŠOLE
Šola prosto razpolaga z enim likovnim diplomskim delom, ki ga študent predstavi na diplomskem izpitu.
Šola prosto razpolaga z enim likovnim delom nastalim v kolonijah, delavnicah, ex-temporih, ki jih prireja in organizira.
Šola sme javno predstaviti študentska dela in naloge.
63. člen
URNIK
Praviloma se sestavlja za vsak posamezen semester oziroma vsak segment študija, če se program odvija po segmentih. Šola ga lahko, glede na posebno naravo in zahteve umetniškega študija, spreminja med samim študijskim letom.
64. člen
LOKACIJA
Lokacije za delo izbira Šola. Šola lahko lokacijo za delo spremeni med študijskim letom.
65. člen
RAZSTAVE IN DRUGE OSEBNE ALI SKUPINSKE PREDSTAVITVE ŠTUDENTOV V EVKLIDSKEM ALI VIRTUALNEM PROSTORU
Za sodelovanje na osebnih ali skupinskih predstavitvah študent potrebuje soglasje Šole.
Javna predstavitev avtorskih ali soavtorskih študentovih del in nalog, nastalih pri študijskem procesu na Šoli za risanje in slikanje ali izven študijskega procesa na Šoli za risanje in slikanje je možna zgolj z dovoljenjem Šole.
66. člen
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST IN PRAVICE TER DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV V DISCIPLINSKEM POSTOPKU
Študent, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti, določenih v predpisih in aktih Šole ali ne upošteva sklepov, sprejetih na Šoli, oziroma tistega, kar je odločila pooblaščena oseba, krši študijsko obveznost.
Kršitve študijskih obveznosti določajo Zakon o visokem šolstvu RS, statut in drugi splošni akti Šole.
Študent odgovarja samo za tiste kršitve študijskih dolžnosti in obveznosti, ki so bile pred kršitvijo oz. v času kršitve določene v zakonu, v tem pravilniku ali v drugih splošnih aktih in za katere je bil predviden disciplinski ukrep.
Kršitve so lažje ali težje. Pod lažje razumemo:
kršitve predpisanega reda na šoli oziroma povsod tam, kjer se odvija študijski proces šole.
nedostojno vedenje na šoli oziroma povsod tam, kjer se odvija študijski proces šole.
povzročitev manjše škode;
oviranje drugih študentov pri pedagoškem procesu ali ustvarjalnem delu;
dejanja, s katerimi študent krši ugled študenta;
neprimeren odnos do študentov, vodstva šole, delavcev in predavateljev Šole ter do gostov Šole;
Kot težje kršitve se razume:
ponavljanja lažjih kršitev
neizpolnjevanje dolžnosti, ki so opredeljene s statutom in akti Šole
dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj, sodno kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;
hujše kršitve predpisanega javnega miru, reda in discipline na Šoli in povsod, kjer se odvija pedagoški proces šole
povzročitev večje škode
neupoštevanje predpisov o varnosti pri delu
67. člen
IZKLJUČITEV
Prekrški, ki se kaznuje z izključitvijo:
ponovitev težje kršitve
ponarejanje šolskih listin in drugih uradnih dokumentov
goljufovanje na izpitih
plagiatorstvo
dajanje in širjenje neresničnih obvestil, ki zavajajo študente in javnost ter blatijo ugled Šole, škodujejo interesom Šole, njenih delavcev, predavateljev, študentov in ustanoviteljev in posredno ali neposredno ovirajo izvajanje študijskega procesa na šoli.
huda, sodno kazniva dejanja
68. člen
DISCIPLINSKO SODIŠČE
Je I. in II. stopnje. Disciplinski ukrepi so: opomin, ukor in izključitev.
Na I. stopnji ga sestavljata dva predavatelja Šole in en študent. Imenuje jih dekan.
Sodišče na I. stopnji se lahko posvetuje s senatom Šole.
Na II. stopnji je disciplinsko sodišče Senat Šole za risanje in slikanje v Ljubljani razširjen z dvema predstavnikoma študentov.
Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka poda lahko vsak organ Šole.
Po vložitvi obtožnice razpiše predsednik disciplinskega sodišča obravnavo.
Obtoženec ima zagovornika.
Datum obravnave se razglasi na oglasni deski Šole. Obtoženca se obvesti 8 dni pred obravnavo.Če obtoženec ne pride k obravnavi, čeprav je bil pisno povabljen oziroma, če noče sprejeti vabila, se obravnava vrši v odsotnosti obtoženca. V 8. dneh se izda pisna odločba obtožencu.
Zoper sklepe je možna pritožba obdolženca v roku osmih dni po prejemu sklepa. Pritožbo obravnava senat. Sklep senata je dokončen.
69. člen
ŠOLNINA
Šola se financira iz šolnine. Način vplačevanja in višino šolnine določa Pravilnik o šolnini in drugih denarnih obveznostih študenta.
70. člen
PRAVILA LEPEGA VEDENJA IN ZAVEZANOST ŠTUDENTOV
Šola samo določa pravila obnašanja študentov na Šoli in povsod, kjer se odvijajo študijski proces in dejavnosti Šole.
Študent se z vpisom na Šolo in podpisom izjave na vpisnem listu zavezuje, da bo s svojim študijem, delom in nastopom vedno deloval v prid ohranjanja in širjenja dobrega imena in ugleda Šole, spoštoval kolege, predavatelje Šole, delavce in ustanovitelje Šole in se po lastnih močeh trudil za čimboljši študijski uspeh.
71. člen
ODGOVORNOST ŠOLE IN SLUŠATELJEV
Šola ne odgovarja za kraje in s tem povzročeno materialno škodo, ki bi jo utrpeli študent, predavatelj, delavec ali sodelavec Šole in bi nastala pri njegovem prihodu na Šolo, na Šoli in povsod tam, kjer se odvijajo študijski proces in dejavnosti Šole.
Šola ne odgovarja za nesreče in posledice nesreč ter poškodbe in posledice poškodb, ki bi jih utrpel študent, predavatelj, delavec ali sodelavec Šole in bi nastala pri njegovem prihodu na Šolo, na Šoli in povsod tam, kjer se odvijajo študijski proces in dejavnosti Šole.
Študent, predavatelj, delavec ali sodelavec bo spoštoval predpise o varnosti pri delu na Šoli in povsod, kjer se odvijajo študijski proces in dejavnosti Šole.
Stroške za popravilo poškodb na učilih, inventarju ali objektu, nastalih zaradi malomarnosti študenta, poravna študent sam.
72. člen
Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu Šole.
Študenti imajo avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov.
Predstavniki študentov so vabljeni na sestanke in delo organov šole
73. člen
Študentje, ki se izobražujejo po programih z javno veljavnostjo imajo vse pravice in ugodnosti določene z Zakonom o visokem šolstvu RS in tem statutom.
74. člen
DRUGE PRAVICE ŠTUDENTOV
V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu RS in v skladu s posebnimi predpisi, imajo študenti pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic.
Pri tem se študenti rednega in izrednega študija obravnavajo enako, ne smejo pa biti niti zaposleni niti iskalci zaposlitve.
Med pravice, ki jih lahko uveljavljajo nezaposleni študenti, spadajo:
pravica do zdravstvenega zavarovanja po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zavarovanje družinskih članov);
pravica do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
pravica do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;
upoštevanje teh študentov, kot vzdrževanih družinskih članov, po Zakonu o dohodnini;
pravice v študentski organizaciji po Zakonu o skupnosti študentov;
možnost opravljanja občasnih in začasnih del prek pooblaščenih organizacij (študentski servisi);
upravičenost do subvencioniranja študentske prehrane.
Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
75. člen
Statut prične veljati z dnem 1. 10. 2010
Z dnem pričetka uporabe tega statuta preneha veljati statut šole, sprejet dne 24. 5. 2009.
Dekan:
M. Jernejec
Ljubljana, 1. 10. 2010